Samanadipa Forest Buddhist Monastery

Vizija

Naš namen je, da obdržimo naš kraj bivanja enostaven in skromen, ker verjamemo, da taki pogoji podpirajo duhovno prakso in zato, ker Buda poudarja, da menihi živijo tako, da niso v breme drugim ljudem.

Glavni namen samostana je, da služi kot bivališče za manjše število budističnih menihov in laikov. Samanadipa je osnovana na strogi disciplini, kar pomeni, da menihi vodijo svoje življenje v opuščanju čutnosti in materialnih dobrin.

Samostantudi podpira laično skupnost pri duhovni vadbi, ki je v skladu z budističnimi učenji. Z darovanjem hrane in drugih stvari, ki so potrebne za preživetje menihov, lahko obiskovalci samostana razvijajo prakso radodarnosti (dāna) v tradicionalni budistični obliki. Obiskovalci lahko tudi poglobijo svojo teoretično znanje Budovega učenja, se pogovorijo o svojem duhovnem razvoju in prejmejo spodbudo za uporabljanje tega znanja v njihovem vsakdanjem življenju. Samaṇadīpa služi kot zatočišče za tiho premišljevanje in kontemplacijo, kjer mirna in naravna okolica in učenje omogočata obiskovalcem, da najdejo mir v svojem srcu.

Da lahko podpiramo tiste, ki želijo vaditi v skladi z Budovimi navodili, Samaṇadīpa ponuja:

  • bivanje v samostišču Nirodha za nekaj gostov, da lahko za določen čas izkusijo meniško življenje kot pomočniki samotišč,
  • študij Budovega učenja,
  • pogovore z menihi o dhammi,
  • možnost dnevne daritve hrane, drugih osnovnih stvari za nastanjene menihe ali pomoč pri delu.

Buda je ustanovil meniško skupnost kot optimalni način življenja za tiste, ki iščejo poglavitno resnico o trpljenju in o koncu trpljenja. Glavni namen in odgovornost življenja budističnega meniha ali nune je, da to učenje uveljavi v svojem življenju. Predan skromnosti, odreki (nima denarja in si lasti le malo stvari) in predanosti meditaciji, menih ne išče užitkov s predajanjem čutnim ali posvetnim stvarem. Namesto tega se trudi za dosego globlje sreče, ki zacveti, ko se mir in modrost zakoreninita v srcu. In ko je njegova modrost razvita, potem lahko pomaga drugim.

Meniško življenje z vsemi svojimi aktivnostmi je urejeno tako, da razvije koristne kvalitete, ki vodijo k prebuditvi. Te kvalitete so radodarnost, nesebična ljubezen, poštenost, ponižnost, vztrajnost in jasno zavedanje. Ta oblika prebivanja, da menihi in nune živijo v gozdovih, gorah in jamah, prihaja že od Budovega časa. Daleč od stresa in zaposlenosti, ki muči moderno življenje, to mirno naravno okolje ponuja idealno možnost za razvoj notranjega miru in uvida.