Podpora

Že več kot 2600 let je meniško življenje preživelo s pomočjo drugih ljudi. Menihom ni dovoljeno, da pridelujejo hrano, kuhajo in da imajo denar. Do današnjega časa laične skupnosti v mnogih državah nadaljujejo stradicijo darovanja menihom življenjsko pomembnih dobrin, kot so hrana, obleka, bivalniki in zdravila. Menihi ponudijo drugim svoje znanje, delo, čas in energijo, ne da bi za to sprejemali plačilo, ter tako posvečajo ves svoj čas življenju v skladu z Budovim učenjem. Ljudje, ki pri tem čutijo navdih, podpirajo menihe. Obiskovalcem in drugim dobrosrčnim ljudem je popolnoma prepuščeno njihovi dobri volji in razsodnosti, da se sami odločijo, kako bi podpirali delovanje tega samostana.

Radodarnost je vrlina srca, ki jo je Buda zelo podarjal kot korist za darovalca v tem življenju in v naslednjem. Te dobrine dajejo pogoje, da lahko samostan še naprej deluje za vadbo in širjenje Dhamme, koristnega učenja o naravni resnici. Menih, razen če se ga vpraša, ne sme ničesar direktno prositi.

Če verjamete, da je samostan vreden pomoči, lahko to storite na naslednje načine: